večkrat se mi zgodi, da nekaj spravim nekam, kamor bom najprej pogledala, ko bom to stvar rabila. danes sem iskala tisto, kar sem enkrat spravila tja, kamor bom najprej pogledala. in tistega, kar naj bi takoj našla, seveda nisem našla. kako lahko neko stvar zmeraj spravim nekam, kjer jo bom takoj našla tako, da je sploh ne najdem? prečesam celo stanovanje, vse možne škatle, predale, police, pod kavč, celo v pralni stroj sem pogledala. enostavno ne najdem. živo se pa spomnim, da to stvar držim v roki in jo spravim tja, kamor jo bom takoj našla, ko jo bom rabila. no, lovrotovi mini zvončki so tako za sedaj izgubljeni.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
ima lahko pa vsaj narisane :)
OdgovoriIzbrišiAlzheimer?
OdgovoriIzbrišiMonika ne naslednjič Lovrota spravit tja kjer boš najprej pogledala, ker to zna bit pa pol mal zaj....
Pa potem ko boš na novicah - Mati iz Postojne v Šparu na polici s pletilnim materialom pozabila otroka s pleteno dudo- pa bodo okrog spraševali frende, da če je bila vedno taka, te jaz ne bom poznala.
joj, ne me strašit. btw - duda pa bi bla zihr skvačkana :-)
OdgovoriIzbriši