prvi na klavniški

ta vikend bi morala praznovat, ma sem obležala. vsa familija je obležala v postelji. z vročino in vsemi spremljajočimi nič kaj prijetnimi simptomi nekakšnega trdovratnega virusa/gripe/angine. kar koli že je to bilo. oziroma je še v sledeh. ko sem se že začela počasi smiliti sama sebi, ker se nisem mogla niti premikati, kaj šele nositi malega ojiča po bajti in se igrati z njim, naju je ta potuhnjeni mali korovc ponoči presenetil na kubik. prvič v življenju je prespal noč. ma res vso noč! do osmih zjutraj. brez mučnega zbujanja za tistih 200 ml mlakastega mleka. ma bi mu človk prav eno medaljo naredu. jaz sem mu rajši kar pokal. je priden ku ptička, ki kaka na sosedovi ograji.