končno

sem odposlala mini voščilnice. moji predragi jih bodo prejeli v naslednjih dneh. zalepljene in pobarvane s pomočjo malega divjaka. prva varianta, poiskus s temperami in voščenkami le ni bila tako dobra ideja...

vstopnina

v soboto se je mali zmajček udeležil moje službene novoletne zabave z dedkom mrazom in lutkovno predstavico, v kateri nastopa kozliček. v tivolskem gradu. kot vstopnino, oziroma, kot se je kasneje izkazalo, za darilo dedku mrazu, je mogel sam ali s pomočjo staršev izdelati snežinko. kakršenkoli stil je bil dovoljen.
samo ustvarjanje snežink je bilo kar zabavno. in utrujajoče obenem. predvsem zame. sva zlagala in strigla in lepila in barvala. pa vmes par snežink raztrgala in tudi vrgla v smeti. in se parkrat umivala. čiščenje oblačil me še čaka.

bil je pravi izziv narediti tole snežinko. obojestransko snežinko. ampak na koncu je bila najlepševša :-)

romunske jaslice

24. oktobra 1999 sem odrinila na sedemnajstdnevni nepozabni absolventski izlet. moje jaslice so še dandanašnji hvaležne, da ne v grčijo, ampak na noro popotovanje z vlakom po romuniji. eden od ljubših spominov iz romunije so mi tako ostali tile možički in tetke, ki med letom služijo kot pobiralci prahu na zgornji polici v moji spalnici, ko pa je na programu novoletna jelka, pa ponosno krasijo jaslice pod in okrog nje.  

že 11 let, 1 mesec in 23 dni moje srce hrepeni po dodatni garnituri. dva tedna nazaj sem končno rekla bobu bob in preko sodelavke v romuniji naročila nove modelčke. in vuala, danes so po pošti tudi prišli.

kako izgledajo vkonponirani v jaslicah, pa v eni od prihodnjih objav. grem zdaj dopolnit jaslice.

kvaziomela

tudi letos se bomo pri zajčevih ljubčkali. zajca namreč večkrat peljem na sprehod po mini stanovanju in nekje na sredi le-tega visi kvaziomela. narejena iz ostankov smrečevja, ki je bilo namenjeno izdelovanju venčka. rdeča mašnica, rdeče bunkice, rumena cev od plina. popolno vzdušje.

sadni

ta vikend je minil ustvarjalno. najprej sem se lotila izdelave namiznega venčka. nabrala sem oziroma obrala smreki in jelko ter se lotila striženja, ovijanja, zvijanja popolnega venčka.

po izdelavi je sledilo mučno odstranjevanje vse smole, ki se je pripopala na moje roke. mislim, da se še zdaj kje najde kakšen lepljiv del med prsti. najbrž zato, ker sem se lotila vej kot kak fredi kruger. če kdo ve za kakšen domač recept odstranjevanja smole, se priporočam.

potem sem z malim zmajčkom s skoraj čistimi rokami vse pripravila in začela okraševati. letošnji venček je tako sadni. skoraj sadni, z mini rdečimi in naravnimi dodatki. rdeče bunke spuščajo barvo, ojo je imel roke čisto rdeče, in usta – najbrz spet prihaja kak zob.

kanarski

oče prijateljičinega moža je včeraj praznoval 60 let. ta isti oče je baje celo življenje delal kot električar. in vsako jutro na poti v službo redno poslušal vremensko napoved. med omenjenimi mesti so bili vsak dan tudi sao paolo. napovedano vreme na otokih je oča prenesel skoraj vsak dan tudi domačim. zato je bila logična izbira, da mu najdražji za obletnico podarijo potovanje na kanarske otoke.

moja naloga je bila, da mu narišem voščilnico/sliko, da se jo priloži zraven karte. slika je na koncu pristala na večjem platnu. meni je všeč. baje je bila tudi njemu. to pa je tisto, kar največ šteje.

kreativen november

novoletne voščilnice so že v pripravi. ustvarjala jih bova skupaj z malim zmajčkom. pacala bova z temperami in voščenkami. ob spremljavi pesmic iz backa jona. to je trenutno najbolj in risanka. me prav zanima, kakšna packarija bo nastala. glede mini darilc za najdražje pa se bom odpravila kar v pravično trgovinico. tam se zmeraj kaj lušnega najde.

prva

moja prva otroška slikanica bo govorila o ježku. ježku, ki se boji pajkov. zgodba se bo sukala okrog kmetije, kjer gospodinja vsak večer za domače hišne živali prinese sveže toplo mleko v rdeči skledici.

jelenko

jep, zima prihaja. al pa je že prišla, saj ne vem. pri nas smo že imeli zametke snega, eno dopoldne, par tednov nazaj.
in zakaj jelenko? pa saj še sama ne vem, zakaj me zadnje čase prijemlje, da rišem živali. odkar imam zmajčka, sem se malo pootročila.

me je zadnjič ena kolegica vprašala, kam grem za silvestrovo. kaj? kako? silvestrovo? a smo že tam, al kaj?

se pa počasi res veselim prihajajočega obdobja. kmalu bomo šli po mah na naš spot. za moje tradicionalne jaslice brez jaslic. juhuhu.

se moram prav zorganizirat. letos moram namreč narjest nov most, pa ogenj. ovčk imam dovolj. zdaj moram samo še najti koga iz romunije, da mi prinese še kakšnega tradicionalnega lesenega pastirčka. romunija, hir aj kam.

podajava roko

tudi z lovričem podajava roko. za druge otroke, ki roko potrebujejo. in ustvarjava. riševa, čečkava. imava se fajn. vsi trije se imamo fajn.

mali lovrič postaja velik. hodi in leta naokrog kot zmajček. v vrtcu uživa in ne grize preveč. pleše kot justin timberlake. in kar je najpomembnejše - še vedno muva z ritko, ko iz zvočnikov kaj nažiga.