grelčki

skvačkala sem svoje prve grelčke. sestrično vprašala za napotke in se pogumno lotila.

večina bi si grelčke skvačkala (ali pa splela) za zimo. ampak ne jaz. nika noka. tisti, ki živijo v postojni oziroma so kdaj slišali zanjo, vedo, da za tukajšnjo zimo potrebuješ debele smučarske rokavice z dvojno flisasto podlogo, če hočeš preživeti. moji grelčki bodo za mrzlejše pomladne in jesenske dni. 

ko pa sem povedala zajcu, da si jih bom naredila, je rekel: "zakaj pa ne držiš rok v žepu?". ne bom niti komentirala. saj se ne bi potrudil, da bi razumel, zakaj jih potrebujem. za šminkirat, če koga slučajno zanima :-)

so dokaj nevtralni, črni, za k vsaki majici, jakni. teh imam zadnje čase kar nekaj. barvastih seveda. za razliko od mlajših dni, ko sem se večinoma ovijala v črnino in sivino.

pa še nohte sem si po dooooooolgem času nalakirala. vse za potrebe modne revije. ma s prozornim lakom.

moja lolo

kako lovrič peca frajerce? najprej sem mislila, da s prikupnim nasmeškom, ki ga krasita zobka. potem sem pomislila na šarmantno gruljenje, gre za mešanico sikajočega kajmana in prehlajene kače. morda pa s pahljačastimi ušesi. pa sem se takoj spomnila, da zunaj vedno nosi kapo. zdaj vem, zakaj ga imajo vse male frajlice rade. ker jim mamica riše in podarja risbice.

ena od teh je tudi neža. je malo starejša, ima stanovanje, enkrat pa bo mogoče imela tudi bajto nekje na vipavskem :-) za zdaj mu pravi: "moja lolo". to je že dober znak...

tale risbica je zanjo. za nad posteljico. taka na harmoniko, te so zdaj priljubljene.

od skiciranja...

...do končnega izdelka

 

ideje za cartoon živalice sem dobila na širnem spletu. pa da ne bo pomote - lovrič je najlepši na svetu :-) po mamici.

zvončki in trobentice ...

mačice, vijolice, trala la la lalala to o je... mah, ne vem več, kako gre tale pesmica naprej.

danes sem na sprehodu kljub kupom snega, ki še zmeraj krasijo naše predrago mesto srečala starejšo gospo s šopkom zvončkov. in sem takoj ratala boljše volje. torej: pomlad je tu!!!!!!!!!!!! aja, saj res, takole gre: trala la lalalala, zda-aj pomlad je tu. al pa ne - mah, ne vem :-)

ko moški razmišljajo

ko zajc reče: "pikica, sem razmišljal," takrat se lahko kar takoj primem za glavo.

tako je bilo tudi danes: "pikica, sem razmišljal. ko imava tam v kuhinji en prazen zid. kaj, če bi ena dva kaveljčka zabila in bi tja obesil kolo?". 

sploh se mi ni zdelo smiselno razlagat, zakaj je njegov predlog smiseln kot krožno križišče pri pokopališču na tržaški cesti v postojni.
v glavnem, ne bova imela kolesa sredi kuhinje!

kvačkarsko šiviljski projekt

moja prva drobižnica uspela. zunanjost skvačkana. notranjost zašivana - iz blaga seveda. pa še kvazi rožico mi je uspelo narest. zbiram drobiž!

zadnjič sem z drobižem iz drobižnice kupila celo torto. samo na kasi se je malo zavleklo, ko sem nizala cente. prodajalka se je smejala, uni za mano so kuhali od jeze. neprecenljivi trenutki. mene ni niti pikico brigalo, saj sem dobila torto.

andr prešr

po tako napornem vikendu, polnem letanja po urgencah, sem si zaželela veliko dozo sonca in morja. na sliki me ne more nihče naspotat, ker se potapljam :-)

samo zate

ene pajdašice že dolgo časa nisem videla, zato dostikrat mislim nanjo. nanjo sem se spomnila tudi danes med sneženjem, na poti iz logaškega bazena. ta pajdašica sega že v stari vek. in danes je v zid spraskala že # #... črtico. ok, črtic je preveč, da bi vse nanizala :)

odločila sem se, da ji za pšnajsti rojstni dan narišem zgornjo slikico, ki predstavlja njeno življenje. zajc pa ji posveča tole pesmico, ki jo bo spomnila na daljne, daljne, daljne otroštvo :-) vse najboljše, mušketirka!

mešan gozd

 

zmeraj sem rada hodila v gozd. predvsem nabirat gobe. ob nedeljah dopoldne. tudi zajca sem okužila. in tako hodimo skupaj z mojim očetom. kot trije mušketirji. v mešan gozd. trnosvki gozd. tam namreč rastejo. samo še na dež je treba počakati.

pomlad?

o, prišel je prišel...

šivalni stroj namreč. enostaven, tak za začetnike, poceni. tako sem vesela, da sploh nimam besed. samo to, da sem že bila na inštrukcijah šivanja pri mami in od nje tudi dobila tole noro blago. saj še sama ne vem, kako bi mu rekla - retro mogoče. prav oči bolijo, ko ga gledaš. hm, kaj naj sešijem iz njega?

miške piške

 

včasih se kaj zgodi z razlogom. tokrat je bilo tako z miškami. ta teden sem najprej gledala cotto e mangiato, kjer so pripraviljali miške. na sprehodu sem se s pajdašicami pogovarjala o miškah. potem sem v kuharski knjigi naletela prav na miške.

zato se je moralo zgoditi. miške so padle v vroče olje, na krožnik, pod sladkor v prahu in med najine prste. bil jih je poln pladenj. zdaj na pultu sameva ena sama samcata miška. oba se je za zdaj ogibava kot, da je ne vidiva. upam, da bo pripadla meni. navsezadnje sem si jo zaslužila.

ko bi še mišek takoj zaspal, bi bil dan popoln.

noč nad postojno

ker lovrič že tri ure pridno spančka, se nisem posvetila možu, ampak računalniku. spet.
ilustracija: sprehod po postojni. tudi po temi. in se nikogar ne bojimo. razen morda netopirjev :-)

koliko plastenk in pločevink si pobral danes?

nekaj časa nazaj sem v enem kul dokumentarcu zasledila misel: če greš mimo plastenke in je ne pobereš, je isto, kot da bi jo sam odvrgel. 

koliko plastenk in pločevink si pobral danes? jaz celo vrečo. z zajcem že par let na sprehodih vneto pobirava vse možne smeti. sicer nas nekateri čudno gledajo, ampak midva se ne dava. pa tudi vse vrečke, ki se naberejo po stanovanju, tako uporabiva v plemenite namene.

prvi koraki

 

evo, tudi "kolažkanje" v ilustratorju uspelo

na sliki: vrabec s sosednjega vrta

zimska pravljica

ker je danes valentinovo, naj bo tudi moja prva ilustracija ljubezenske narave :-)

hvala nini za uspešne inštrukcije ilustriranja v adobe-u.

ko žirafa postane zmaj

v kaj našemiti sedemmesečnega otroka? to  vprašanje me je mučilo ves teden. brskala sem po spletu in našla bolj ali manj nore ideje.

sicer te akcije v supermarketih in otroških trgovinah skoraj premamijo, ko oglašujejo kostume po samo 4,95 €. pa si misliš: saj bom samo za robo dala več. a se mi še vedno zdi, da je poseben čar v tem, da pustni kostum narediš sam.

mali lovrič bo letos zmajček, ki na hrbtu nosi žabico. enostavna maska, za katero sem porabila 10 minut časa in borih 1,5 € za spužvice za pomivanje posode.

ker lovrič pridno spančka, sem za namene modne revije našemila žirafo loli. to in še več do it yourself mask najdete tukaj in še kje :-). vsem želim obilo krofov.

zapestnica malo drugače

objava vezenje na pepermint-u me je spomnila na srenješolske čase, ko sem izdelovala takrat moderne zapestnice iz preje za goblene. izdelovala za ves razred in še koga zraven. 

               tokrat sem se poigrala in ustvarila tele uhančke.

                     ma so kar dolgi. taki uhaneri. taki poletni.

delo in dom

tudi bucke so dobile novo prebivališče. za rozasto miško alesio sem dobila navdih pri vijolični kravi milki.

če prav pomislim, so zadnje čase v reklamah v ospredju svizci. hm. no ja, saj rabim dobro rejeno živalco tudi za šivanke.

potepuh

začela sem s šivilskim projektom izdelovanja serije raznovrstnih torbic. ker še zmeraj nimam šivalnega stroja, sem šivala na roke. spet je šlampasto zašito ampak veliko boljše kot prejšnjič. tudi sam potepuh zaradi tega že postaja kosmat.

prvo oblekico iz filca sem posvetila pasaportom, ki jih nikoli ne najdem, ko jih rabim.

glava

in imam novo glavo. mi je ninalena prerisala slikco in nastalo je tole. jej. me like. hvala nina. super si. rogljički čakajo :-)

mislim, da sem že omenila v eni od spodnjih objav - ljubim barve in sonce in morje in hiše. in stole in marele in vrata in okna in nasploh kičanje stanovanja.

rock paper scissors

malo sem se poigrala s kolaž papirjem in nastala je tale voščilnica za malega ivana. seveda se nisem mogla upreti skušnjavi in smo šli v dolnjo bitnjo ivančka kot prvi outsajderji tudi pogledat. je možno, da je lepši od lovriča?

kje je dolnja bitnja? tm dwoli.

moda za tamale

domen je lovriču naredil najbolj kulske značke. take vezene. čakamo na novo pošiljko :-) hvala še enkrat.

odštevalnik do valentinovega

da slučajno zajc ne pozabi :-)

embrace

in sem jo dobila. svojo prvo embrace torbo. xl seveda.

za po soncu, dežju, snegu. za vesele in turobne dni. zame.

spomini na otroštvo

 

                 bogate so le-te, pravljice iz rezije,

               nas marsikaj uče, zverinice iz rezije

              pred nami zažive, pravljične zverinice

         prav takšne kot ljudje, pravljične zverinice

                zato nas bogate, pravljice iz rezije

                zrcalo nam drže, pravljice iz rezije

zverinice iz rezije so moja najljubša risanka. popeljejo me nazaj v osnovno šolo, na kavč, ko ti mama prinese topel kakav, sam pa se pokriješ z mehko deko in brezskrbno uživaš.

tukaj si lahko ogledate, kako se je lisica naučila leteti... .

risarski projekt

nov mesec, novi projekti. zdaj zdaj bo mali lovrič vprašal: očka, a mi narišeš dinozavra? kaj pa nosoroga? in očka bo rekel: pejdi k mami.

in sem se lotila. poiskala sem strokovno literaturo, prebrskla splet in v ikeji na otroškem oddelku nabavla najbolj kul risarske pripomočke. nastal je kup enostavnih risbic različnih živali. zdaj sem pripravljena na akcijo.