v naši hiši (beri: stanovanju) se strogo držimo tradicije obešanja omele. vsako leto se tako moj ata odpravi v globino trnovskih gozdov v lov za najlepšimi omelami. tudi letos ni bilo nič drugače. gojzerji alpina, sekira in močna volja do plezanja po najvišjih smrekah obrodijo sadove. in tako se pred mojimi vrati znajde velika omela posuta z belimi jagodami. eno obesimo s stropa, druga krasi vhodna vrata. in vsak par, ki se po (ne)sreči ali pa tudi zanalašč znajde pod njo, se mora poljubčkati. tako je naša hiša polna ljubezni.
iz izkušenj lahko povem, da te pod omelo kdaj pa kdaj tudi porinejo.
oooo... sem bla prav vesela, ki mi je nina rekla, da tudi ti pišeš blog. :)
OdgovoriIzbrišimoj malo počiva zdaj, ga bom mogla kaj hmali spet zagnat.
vaše omele so pa itak fascinantne. zdej vem kam drugo leto po njo. ;) letos sem dobila eno brižno vejico, ampak z rdečim fijokom je prav fanj zgledala na vhodnih vratih.
jest tudi čestitam in pozdravljam za blog. betish, če ne bomo nardile pravu familijarno bloganje ;)
OdgovoriIzbrišiomela je pa itak kul, pa še v tem čebrički zgleda kot kak grm!
hvala hvala za čestitke.
OdgovoriIzbrišise bom trudla in pisala vsak dan. sicer pa bi se res lohku združle in pisale skupi en blog - urhovke naprimer.
glede čebrička je pa kar velik sod, ki izvira iz doline ljubavi od moje predrage none štefice. ga je podarila zajcu, ki ga pridno zaliva ob vsakem dežju, da se star les napije vode in tako ne izsuši. če se ne motim, je še od moje pranone, tako je že prastar :-)