Pegula

nova izkušnja

2011-09-13T10:29:00.001+02:00

po dolgih letih sem spet okusila naš bolnišnični zdravstveni sistem. tokrat v drugačni vlogi. v vlogi balasta. balasta, ki ima pravico do postelje in vseh treh obrokov, v kolikor je otrok star manj kot 6 let.

spoznala dva nova klovna - klovna zdravnika - in tudi sama dobila rdeč nosek. pojedla odlično polento z golažem in še okusnejši riž na mleku.

če odmislim vse silne medicinske naprave, zaprt prostor, strah in otroški jok, je bila nova bolnišnična izkušnja pozitivno presenečenje.

vedinh

2011-08-31T10:36:00.000+02:00

to soboto grem na poroko. poroko na krasu. v kraški kamniti cerkvici, na kraški kworti. trte, v zraku pa lampijončki in veliko ljubezni. baje tudi na karjole os. vsaj tako pravijo mamce. oblekca ček. frizura ček. mejkap ček. redi tu go!

odločitve

2011-08-30T10:15:00.001+02:00

danes se počutim. včeraj se nisem. včeraj ni bil moj dan. na koncu dneva sem bila kot podivjana kokoš. tečna kokoš. kokoš, ki ne ve, kam. danes vem več. vsaj tako se mi zdi.

jep, še sem živa....

2011-08-29T14:34:00.001+02:00

... in še zmeraj rada čečkam.

romantika na višku

2011-03-16T09:59:00.001+01:00

moj predragi zajc me vedno in znova preseneča. sploh ne vem, od kje mu vse te izvirne ideje. poglejte si, kaj mi je pripravil letos za dan žena.

ob prazniku

2011-02-09T22:35:00.001+01:00

sveta trojica je čudovit hrib na obrobju javornikov, ki se s svojimi 1123 m ponosno dviguje nad pivško kotlino. je eden lepših naravnih biserov v okolici pivke, ki privablja obiskovalce iz celotne slovenije, pa tudi iz tujine. vsaj tako ga opisujejo.

vsekakor je privabil nas. včeraj, na kulturni praznik. dopoldne smo se odpravili. gojzarji, rucak, par litrov čaja, ribe szi zelenjavo, lovrič in smo šli. na sveto trojico. skoraj na sveto trojico. primorani smo se bili ustaviti 15 minut pred vrhom. zmajček je vseeno prevelik za nošenje (odločil se je pač, da noče in noče več v rucak) in premajhen za samostojen pohod po strmini.

tam nekje so tudi note sleš zajc, ki zmajčku neumorno poje kili kili kili jaka zaka oko ama bum bum bum v upanju, da se bo nehal dreti. je pa na koncu vsakršno nejevoljo, ker nismo prišli do vrha, zamenjal ponos na ojiča, ker je pojedel vso malico – ribe v konzervi, potem pa spal celo pot do oštarije.

enka dva

2011-02-06T21:36:00.000+01:00

pa še torta za enko.

put putujem...

2011-02-06T21:19:00.001+01:00

čas mineva prehitro. sploh ne vem, kje sem pustila januar. nekje po evropi, na letališčih, v avtobusih, taksijih, tramvajih. pogrešam slovenijo. pogrešam domače. februar ne bo nič drugačen. švica hir aj kam.

enka

2011-01-25T15:57:00.001+01:00

ja, res je. tocno pred enim letom sem zacela. sicer se ne spodobi, da je rojstni dan brez torte, vendar enostavno skoraj ne pridem do neplacljivega interneta. in taktrat, ko pridem do njega, mi nalaga slikice tri ure. treh ur pa nimam. sem namrec v oddaljeni varsavi. kjer na tipkovnicah ni c-jev in s-jev. aja, no, ker jih ni, potem boste povsod brali c in s, ceprav to niso.

ker pravkar gledam na narisano slikico torte, katere ne morem naloziti, naj vam povem, da je cokoladna. moja najljubsa. nutelina torta. hvala vsem, ki me berete. se posebej tistim, ki komentirate. in obljubljam, da se bom popravila in spet pisala vsak dan! evo, to je moja zelja za to leto. vsak dan ena objava. zacnem z naslendjim tednom, ko pridem nazaj iz zasnezene poljske. takrat tudi nalozim slikico torte.

v 2011

2010-12-27T22:49:00.000+01:00

končno

2010-12-27T22:32:00.000+01:00

sem odposlala mini voščilnice. moji predragi jih bodo prejeli v naslednjih dneh. zalepljene in pobarvane s pomočjo malega divjaka. prva varianta, poiskus s temperami in voščenkami le ni bila tako dobra ideja...

vstopnina

2010-12-22T15:27:00.000+01:00

v soboto se je mali zmajček udeležil moje službene novoletne zabave z dedkom mrazom in lutkovno predstavico, v kateri nastopa kozliček. v tivolskem gradu. kot vstopnino, oziroma, kot se je kasneje izkazalo, za darilo dedku mrazu, je mogel sam ali s pomočjo staršev izdelati snežinko. kakršenkoli stil je bil dovoljen.
samo ustvarjanje snežink je bilo kar zabavno. in utrujajoče obenem. predvsem zame. sva zlagala in strigla in lepila in barvala. pa vmes par snežink raztrgala in tudi vrgla v smeti. in se parkrat umivala. čiščenje oblačil me še čaka.

bil je pravi izziv narediti tole snežinko. obojestransko snežinko. ampak na koncu je bila najlepševša :-)

romunske jaslice

2010-12-17T18:07:00.003+01:00

24. oktobra 1999 sem odrinila na sedemnajstdnevni nepozabni absolventski izlet. moje jaslice so še dandanašnji hvaležne, da ne v grčijo, ampak na noro popotovanje z vlakom po romuniji. eden od ljubših spominov iz romunije so mi tako ostali tile možički in tetke, ki med letom služijo kot pobiralci prahu na zgornji polici v moji spalnici, ko pa je na programu novoletna jelka, pa ponosno krasijo jaslice pod in okrog nje.

že 11 let, 1 mesec in 23 dni moje srce hrepeni po dodatni garnituri. dva tedna nazaj sem končno rekla bobu bob in preko sodelavke v romuniji naročila nove modelčke. in vuala, danes so po pošti tudi prišli.

kako izgledajo vkonponirani v jaslicah, pa v eni od prihodnjih objav. grem zdaj dopolnit jaslice.

kvaziomela

2010-12-14T14:37:00.001+01:00

tudi letos se bomo pri zajčevih ljubčkali. zajca namreč večkrat peljem na sprehod po mini stanovanju in nekje na sredi le-tega visi kvaziomela. narejena iz ostankov smrečevja, ki je bilo namenjeno izdelovanju venčka. rdeča mašnica, rdeče bunkice, rumena cev od plina. popolno vzdušje.

sadni

2010-12-13T14:20:00.000+01:00

ta vikend je minil ustvarjalno. najprej sem se lotila izdelave namiznega venčka. nabrala sem oziroma obrala smreki in jelko ter se lotila striženja, ovijanja, zvijanja popolnega venčka.

po izdelavi je sledilo mučno odstranjevanje vse smole, ki se je pripopala na moje roke. mislim, da se še zdaj kje najde kakšen lepljiv del med prsti. najbrž zato, ker sem se lotila vej kot kak fredi kruger. če kdo ve za kakšen domač recept odstranjevanja smole, se priporočam.

potem sem z malim zmajčkom s skoraj čistimi rokami vse pripravila in začela okraševati. letošnji venček je tako sadni. skoraj sadni, z mini rdečimi in naravnimi dodatki. rdeče bunke spuščajo barvo, ojo je imel roke čisto rdeče, in usta – najbrz spet prihaja kak zob.

kanarski

2010-11-28T13:37:00.003+01:00

oče prijateljičinega moža je včeraj praznoval 60 let. ta isti oče je baje celo življenje delal kot električar. in vsako jutro na poti v službo redno poslušal vremensko napoved. med omenjenimi mesti so bili vsak dan tudi sao paolo. napovedano vreme na otokih je oča prenesel skoraj vsak dan tudi domačim. zato je bila logična izbira, da mu najdražji za obletnico podarijo potovanje na kanarske otoke.

moja naloga je bila, da mu narišem voščilnico/sliko, da se jo priloži zraven karte. slika je na koncu pristala na večjem platnu. meni je všeč. baje je bila tudi njemu. to pa je tisto, kar največ šteje.

kreativen november

2010-11-22T15:46:00.000+01:00

novoletne voščilnice so že v pripravi. ustvarjala jih bova skupaj z malim zmajčkom. pacala bova z temperami in voščenkami. ob spremljavi pesmic iz backa jona. to je trenutno najbolj in risanka. me prav zanima, kakšna packarija bo nastala. glede mini darilc za najdražje pa se bom odpravila kar v pravično trgovinico. tam se zmeraj kaj lušnega najde.

prva

2010-11-17T16:41:00.000+01:00

moja prva otroška slikanica bo govorila o ježku. ježku, ki se boji pajkov. zgodba se bo sukala okrog kmetije, kjer gospodinja vsak večer za domače hišne živali prinese sveže toplo mleko v rdeči skledici.

jelenko

2010-11-11T09:40:00.000+01:00

jep, zima prihaja. al pa je že prišla, saj ne vem. pri nas smo že imeli zametke snega, eno dopoldne, par tednov nazaj.
in zakaj jelenko? pa saj še sama ne vem, zakaj me zadnje čase prijemlje, da rišem živali. odkar imam zmajčka, sem se malo pootročila.

me je zadnjič ena kolegica vprašala, kam grem za silvestrovo. kaj? kako? silvestrovo? a smo že tam, al kaj?

se pa počasi res veselim prihajajočega obdobja. kmalu bomo šli po mah na naš spot. za moje tradicionalne jaslice brez jaslic. juhuhu.

se moram prav zorganizirat. letos moram namreč narjest nov most, pa ogenj. ovčk imam dovolj. zdaj moram samo še najti koga iz romunije, da mi prinese še kakšnega tradicionalnega lesenega pastirčka. romunija, hir aj kam.

podajava roko

2010-11-08T21:28:00.000+01:00

tudi z lovričem podajava roko. za druge otroke, ki roko potrebujejo. in ustvarjava. riševa, čečkava. imava se fajn. vsi trije se imamo fajn.

mali lovrič postaja velik. hodi in leta naokrog kot zmajček. v vrtcu uživa in ne grize preveč. pleše kot justin timberlake. in kar je najpomembnejše - še vedno muva z ritko, ko iz zvočnikov kaj nažiga.

srečko

2010-09-08T10:34:00.002+02:00

naj za trenutek odloži delo in odpočije stare kosti srečko. srečko je tiste vrste človek, ki ti da vse. in danes praznuje. in piha svečke. veliko svečk. pravijo, da moraš slavljencu zaželeti denar in srečo in zdravje. glede na to, da se srečko že kar nekaj časa spopada z leti in vsi vemo, kaj leta prinašajo - zdravstvene težave - srečku želim predvsem zdravstveno neproblematično leto, v kolikor bo pa vseeno imel probleme, recimo z odpadanjem zob, je pa tukaj tolažba:

za vsak problem in vsako zobno nevšečnost vedno obstaja več rešitev. vsadki so vedno zaželjena rešitev, saj predstavljajo stabilno, fiksno, estetsko zadovoljivo in trajno sanacijo problema. problem pa se začasno lahko reši tudi z delno snemljivo protezo, ki pa žal ponavadi povzroča večje ali manjše skrbi.

no, pa bodi dovolj glede možnih potencialnih problemov. srečku familija zajc želi najlepševše praznovanje in mu pošilja koš poljubčkov. cmok cmok cmok cmok

želvice

2010-09-03T13:45:00.000+02:00

začel je. v skupinici želvice. prva dva dni kot kolovodja. kolovodja joka. sledila je verižna reakcija. verižna reakcija enajstih otrok. tretji dan priden kot angelček. dobil svojo omarico. in nove copatke. sem vesela. ker ga uvaja zajc. kar ne vidiš, ne boli, pravijo. pa še kako res je.

mali umetnik

2010-08-26T10:46:00.001+02:00

mali lovro gre po maminih stopinjah. vsi upamo, da bo na tem področju uspešnejši od mamice. to si želi predvsem mama. samo poglejte si to poudarjeno milino, eleganco in prefinjenost gest, tankočutno upodobitev tegale tihožitja in bo vse jasno.

miška

2010-08-25T15:30:00.001+02:00

enkrat, že kar nekaj časa nazaj, sem se med malico sprehajala s taško v eni roki in koščkom sira v drugi. sprehajala sem se mimo gradbišča. pa saj ne, da zgledam pretirano seksi, ampak kljub temu se je eden od delavcev zadrl: ej miška, a b se ti poročiLa z mano? saj če ne bi bila že kar nekaj let v srečni zvezi z mojim predragim, bi mogoče še postala in premislila. tako pa sem sklonila glavo in po hitrem postopku osramočena odpeketala naprej kot kaka šolarka. sem pač bolj sramežljive narave. ko se zdaj spomnim na ta bolj kot ne smešen dogodek, mi v glavi roji naziv, ki mi ga je dotični delavec namenil: miška. zakaj bi se kdorkoli hotel poročiti z miško? meni sploh niso seksi. pa še majhne in nadležne so. in smeti jejo. mogoče pa zgledam kot ena velika miš. nadležna. neseksi.

še sem živa

2010-08-24T13:15:00.001+02:00

ja, ja, saj vem. grozna sem. in pogrešali ste me. se še sestavljam skupaj. trije dopusti. trije različni domovi. služba. dva otroka. poroka. miljon rojstnih dnevov. in nič časa. ampak prihajam spet v staro formo. obljubljam. obljubila sem predvsem sebi. ker tako ne more iti več naprej. ampak ne smem jamrati. tako mi je bilo zaukazano. če me kdo vpraša, sem super. počutim se super. zgledam super. in super bom še naprej.

torta

2010-07-16T21:35:00.000+02:00

sama spekla. in sama okrasila. če koga zanima kako, je tukaj postopek. najprej sem narisala izbrane okraske. obojestransko.

potem sem jih rezljala. in rezljala. in rezljala. in rezljala.

in jih zlepila skupaj. vmes sem postavila zobotrebec. lahko bi tudi palčko za ražnjiče.

spekla torto. in jo na koncu okrasila. torta je bila nutelina. rekla bom samo mmmmmmmmmmmmmmm.

tale okrogla je bila manjša, zato niso prišli v poštev vsi okraski. okrasila sem tudi večjo, pravokotno, katero so krasili tudi sonček in oblaka.

aja, pa še recept za nartabuljšo torto na svetu:

zmešaš 3 jajca in 160 dkg cukra, dodaš 2 dcl mleka, 160 dkg moke in pecilni prašek ter 3 polne velike žlice nutele. daš na pek papir v pekač in pečeš 35 minut na 180 stopinj. ko se ohladi, prerežeš na pol, namažeš z nutelo in sladko smetano - kar direkt na nutelo. na vrh torte na tanko namažeš nutelo in premažeš s smetano. lahko pa samo posuješ z mletim cukrom. pa dober tek.

eno leto...

2010-07-16T21:33:00.002+02:00

...je minilo prehitro. in mi smo še živi. enajstega je mali ojič upihnil svojo prvo svečko. imel je kar dve zabavi. vem, da kar en teden odlašam s tole objavo, a smo takoj po silnih rajanjih leteli na oddih. na lepšem baj d'vej noro uživali.
lovrič je celo skušal pihati tisto edino svečko na tortah. aha, kar tri so bile – uživali pa so tudi drugi banditi. so peli in pihali ko taveliki piromani. pa tudi malo starejši smo uživali. ob vseh dobrotah, ki smo jih spacali. po moje sem odšla s sobotne zabave s tremi kilami viška.
domač burek, solata s pečeno slanino, prepraženimi pinjolami, koruzo, popečenimi kruhovimi kockami, tremi vrstami solate, dvema vrstama radiča in zapovrh še perfektno začinjena, pa čevapčiči in pečene hrenovke, pa pečeno meso, pa francoska solata, pa samo bel kruh, pa tiramisu, pa pomidori in paprike in čebula in torte in tri vrste peciva, pa tunin namaz z koruzo, pa olive in melona in salame in tri vrste sira. vse to sem počasi napikala in znesla v usta. in ni mi bilo slabo :-)
okrasitev okoliša je bila predvsem barvasta in zastavičasta. torto sem seveda okrasila sama. prva lovrotova r. d. torta je morala biti drugačna. najdrugačnevša.

vampirček praznuje

2010-07-07T10:01:00.003+02:00

v nedeljo mali bandit praznuje eno leto!!!!!!! jep, tako velik je že. in priden. v glavnem tanarboljši :-) vabila za rojstnodnevno zabavo so šla ven, okraski za torto so že narisani in se pridno rezljajo. za pokušino je tukaj delček risbice iz vabila. lovro se nama je pridružil ponoči in je pravi mali vampirček. ideja vampirčka sposojena pri pavletu franckotu.

rdečebela

2010-07-03T17:19:00.001+02:00

ja, sem zavarovana pri ... ne, ne bom delala fri reklame. no, na nek način jo bom. matildi. eni jowku fejst bejbi. kateri sem dolžna ene par sladoledov na obali ali pri jami. in katera mi je poslala tole najfletnejšewšo ogrlico. super huper ogrlico. rdečebelo. ma mi prav paše :-) z veseljem jo bom nosila. oziroma jo že nosim. hvala, matilda. si mi polepšala novo poglavje v mojem življenju.

kaj mi govorijo sanje?

2010-06-30T15:41:00.000+02:00

že od nekdaj se trudim, da bi lahko pojasnila vse zamuštrane sanje, ki se mi pojavljajo pred očmi, ko zaspim. sanjam vsako noč. tudi po več sanj. in če se med sanjami slučajno zbudim, jih sanjam naprej takoj, ko zaspim nazaj. sanjam vse sorte neumnosti. saj še sama ne vem, ali so to najmočnejše želje, najgloblji strahovi ali morda drobtinice prihodnosti? prejšnjo noč sem sanjala mačko, ki drži v levi tački marelo. no, pa naj mi kdo pojasni, kaj to pomeni ...

pa je konc

2010-06-26T21:57:00.001+02:00

hjah. kaj naj rečem? počelo je počelo. osem-, deset-, dvanajsturni delavnik, vožnja domov, pa igranje, hranjenje in uspavanje ojiča. pa hranjenje in umivanje moje malenkosti. in bo deset ura. zvečer, da ne bo pomote. a bo sploh ostalo kaj časa za kar koli? valjda bo. bom kar optimistična. samo kdaj? ob vikendih? po 22. uri?

doma

2010-06-20T22:26:00.000+02:00

dež in mraz sta odplaknila tokratni mini dopust. zdaj lahko le sanjam, kako plavam kot ribica in brezskrbno ležim na plaži v senci borovcev. ah. no ja, bom pa pospravila vse omare in predale po stanovanju. in se tri dni odločala, kaj si bom oblekala za v službo.

čofa čofa

2010-06-18T22:21:00.002+02:00

čez en teden začnem delati. po letu in dveh mesecih se mi zdi nemogoče. in kako preživeti zadnjih šest dni "dopusta"? tako, da greš na dopust. na morje!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! kopalke pripravljene. bazenček pripravljen. brisače in kremice pripravljene. fotič pripravljen. jej.

burečke

2010-06-17T13:39:00.000+02:00

sem ga spekla. prvič. burek. oziroma sirovo pito. ma je taku fina. oziroma fin.

sp

2010-06-15T16:07:00.006+02:00

letos me ni prav nič obnorela nogometna evforija. saj se pozanimam, kdo igra in kdo je zmagal, tekme pa si ne ogledam nobene. pač nimam časa. oziroma ga rajši izkoristim za druge aktivnosti. se moram pozanimat pri ninaleni, kaj je zdej to za en nogomet za punce. predvidevam, da se dekleta oblečejo v drese in poskušajo v barih preglasiti fante? ali se motim? valda tudi pokomentirajo izgled tega in onega kjut nogometaša? mora bit zanimivo. radiatorčkov je na igrišču kar nekaj. seveda se jih vidi samo ob koncu tekme, ko si igralci izmenjajo majice. evo, sem se odločla - od danes naprej gledam samo konce tekem!

ga ga

2010-06-11T22:01:00.000+02:00

o racah ne vem prav veliko. rada pa jih opazujem. to priložnost imam vsakič, ko obiščem okolico postojnske jame. ne ozirajo se preveč na tamale bandite, ki jih vneto hranijo s starim kruhom. rajši poletijo mimo, pod most in čez brzice, kjer se voda reke pivke umiri.

postelja

2010-06-10T22:25:00.000+02:00

danes je bil tako čuden dan. čisto izžeta sem. naredila si bom topel kakav in šla kinkat. v eni novejši spalni srajčki. mehki bombažasti.

žvali

2010-06-08T08:44:00.006+02:00

poletje poleg nevzdržnega sonca s sabo zvabi tudi takšne in drugačne živalice na plano. predvsem majhne, povečini nadležne. še posebej, če imaš balkonska vrata ves dan odprta direkt na atrij. tako imamo pri nas doma mini živalski vrt. 100 različnih vrst pajkov, pa mravljic in kresničk in moljev, gosenic, čričkov in ostalih žužkov. pa tudi kakšna žabica vsako toliko zaide k nam. da niti ne omenjam silnih komarjev. vse naštete zverinice še nekako obvladam. no, povečini zajc. edina, ki nas še ni obiskala, je gospa/gospod kača/kačon. pa saj ne, da bi si želela tega plemenitega obiska, ampak vedno znova razmišljam, kaj bi takrat storila. težko vprašanje. po mojem bi zbežala. prijela je itak ne bi.

med zelenimi

2010-06-05T22:51:00.010+02:00

misija opravljena. preživela sem 5-kilometrsko progo. priznam, da se mi je letos še posebej vlekla. drugi klanc tanarbolj. baje nas je bilo 7 taužnt. same babe. ene bolj druge malo manj profesionalno napravljene.
bolj = ipod, merilec srčnega utripa, merilec porabljenih kalorij, merilec kilometrov, profi hlače in majica, ki vpija in sproti suši vsakršno tekočino, super huper frizura in izklesano nasolirano telo.
manj = navadna štirikilska trenerka in znucana kanotjera. pa en robček zataknjen za pas in več kot par kil preveč.
ni težko uganiti, v kateri skupini sem bila jaz. pa je bilo vseeno fino. prav uživala sem. bila sem ponosna sama nase. pa imam vseeno nekaj kondicije.

tudi mali lovrič se je udeležil oskarjevega teka. v kategoriji do 3 let. in seveda je po treh korakih zaspal v mojem naročju. pa tako lep plan sem imela, da ga bom nekaj metrov pred ciljem spustila na tla, da bi se priplazil čez ciljno črto. je pa vseeno prejel prvo tapravo medaljo. je bil najbolj simpatičen udeleženec in edini, ki je celotno progo prespal.

prefarbana

2010-06-04T14:34:00.000+02:00

lesena ograja pod nadstreškom je dobila novo preobleko. kao olivno zeleno. prijetno za oko in dušo. za posedanje ob kavici in igranje briškule. pa še ptički in takšne ter drugačne rožice so dobile svoje skromno prebivališče.

je se z očmi

2010-06-02T19:43:00.000+02:00

v naši bajti bomo skoparili z kupovanjem daril, zato bova malemu njoku skušala kako drugače popestriti dneve. začela sva že s hrano. mali lovrič poje vse, kar mu daš v roko in usta. lahko bi rekla, da je kot sestradan brontozaver. zadnjič mu je zajc popestril kosilo. polenta z brokolijem, bučkami in korenčkom je pristala v dinozavru – modelču za potičke iz mivke. grrrrrrrrrrrrrr. lovro je najprej zmazal rep.

100

2010-05-28T14:30:00.004+02:00

evo, v pičlih petih mesecih sem prišla do stote objave. ma sem prav pridna :-) hvala vsem, ki me spremljate, berete, gledate, komentirate. tale blog mi je polepšal življenje. u nulo. zmeraj sem si želela ustvarjati, risati, pa sem sčasoma na to pozabila. mislila sem, da za te stvari nimam časa. tako mi zdaj roji po glavi miljon idej, ki jih poskušam spraviti na papir, narisati v ilustratorju, zašiti, splesti, preplesti, skolažkati... ne boste se me rešili tako zlahka!

nakupi

2010-05-28T08:45:00.002+02:00

uf uf. nisem vedela, da bo šoping postal tako naporen. po dveh letih, ko si nisem kupila skoraj nič za oblečt, sem bila ta teden primorana obuditi službeno garderobo. srajčke, hlače, fensi majčke. pa en modrc. in ene kopalke. te ne spadajo pod službeno opravo. pa modrc bo uporabljen tudi pod športno garderobo. kar dvakrat sem se morala odpraviti v ljubljano. vsakič zrihtala varuško za malega lovriča. sem pa seveda vesela z nabavljenim. malo manj sta veseli moja in zajčeva kartica.

priprave

2010-05-26T23:43:00.001+02:00

malo zanemarjam blog, ker se aktivno pripravljam na prijateljičino dekliščino. uf, toliko je za postoriti. ne smem povedati več, da slučajno česa ne razkrijem. povem lahko le, da bo noro zabavno. moja prva dekliščina. jaz je nisem imela :-( pa sploh ne vem, zakaj ne. bi jo lahko. imela namreč. se pa tele veselim kot majhen otrok. jupi. to soboto bo.

prvi na klavniški

2010-05-24T16:24:00.000+02:00

ta vikend bi morala praznovat, ma sem obležala. vsa familija je obležala v postelji. z vročino in vsemi spremljajočimi nič kaj prijetnimi simptomi nekakšnega trdovratnega virusa/gripe/angine. kar koli že je to bilo. oziroma je še v sledeh. ko sem se že začela počasi smiliti sama sebi, ker se nisem mogla niti premikati, kaj šele nositi malega ojiča po bajti in se igrati z njim, naju je ta potuhnjeni mali korovc ponoči presenetil na kubik. prvič v življenju je prespal noč. ma res vso noč! do osmih zjutraj. brez mučnega zbujanja za tistih 200 ml mlakastega mleka. ma bi mu človk prav eno medaljo naredu. jaz sem mu rajši kar pokal. je priden ku ptička, ki kaka na sosedovi ograji.

lačna

2010-05-20T21:09:00.000+02:00

včeraj sem si ob 21.34 zaželela pomfri. zajc bi reku ku američani nafte. tako hudo je bilo, da krompirja nisem niti olupila. mmmmmmm, bil je tako sladek. a sem že omenila, da sem na dieti?

33

2010-05-19T00:00:00.000+02:00

superpiška

2010-05-18T00:12:00.001+02:00

danes so se uradno začele priprave za 5-kilometrski dm-ov tek. kaj to pomeni? to pomeni, da sem si prvič po odločitvi, da bom tudi letos maratonjerala, obula tekaške čevlje. in šla tečt seveda. v zavetju noči. in v blaženi tišini.
a prave priprave so se sicer začele že pred enim mesecem. tanarpomembnejše priprave. duševne. brez teh ne gre. tudi pri jutranjem vstajanju in kavici ne.

downhere

2010-05-16T09:41:00.005+02:00

prav zdaj bi morala biti na poti na downhill world cup. na pohorje. namesto tega pa sedim doma, pijem kavico in si otožno rišem griče in doline in kolesa in... vreme je vse zakuhalo. nimam srca vlečt malega lovriča v vse tisto mega blato. bom pač gledala mlade fante s silnimi radiatorčki in pogumne punce na netu. pohorje, si ju nekst jr.

septembra...

2010-05-13T22:59:00.000+02:00

...gre mali lovrič v vrtec. si sploh ne predstavljam. jaz bom itak žalostna. se bom cmerila bolj kot on. upam, da bo on vesel, igriv in nasmejan. kot zdaj. da bo dobil ogromno prijateljev, prijazne in ustvarjalne vzgojiteljice in da se bo znal v novem svetu – polnem igrač in novih obrazov – postaviti zase. s svojo ščetkico, posteljico in garderobno omarico. s svojimi prvimi risbicami, pesmicami in besedami.

japanke

2010-05-07T21:12:00.001+02:00

končno lahko spet obujem japonke. moje najljubše obuvalo. imam jih kar nekaj. devet, če sem natančna. dvoje črne, zelene, pa rdeče so tudi dvoje, pa sive in rjave in seveda bele ter rozaste. nekatere z vzorčki, druge enobarvne. najljubše so mi tiste z rožicami. ta najbolj znucane.

tudi noge mi ne zgledajo ogromne v njih. vsaj zdi se mi. sicer se pa tako ali tako skoraj ne obujem drugega vse poletje in del jeseni. in tudi nohte na nogah si tako redno štimam. pa ne profesionalno. samo bordo rdeč ali rjav lak si naflaskam gor.

survivor

2010-05-05T23:14:00.000+02:00

ko gre že navsezgodaj vse narobe, potem lahko pričakuješ katastrofalen dan. preverjeno. ne morem verjeti, kako so se me danes podajali. kot v kakšni poceni komediji. »pojdite v sobo 304. pa v 206. ne, mi se ne ukvarjamo s tem. mogoče v 305.« pa nazaj na informacije. »ne, nazaj v 305...«
ne bom niti komentirala. se ne splača načenjati mojih živcev. komaj sem preživela dan. ena zadeva za drugo. vse se je počasi in boleče podiralo pred mojimi očmi. ampak na koncu dneva se pa vse lepo postavi na svoje mesto. če seveda preživiš. jaz danes sem.

regrad

2010-05-04T21:17:00.001+02:00

spomladansko vlaganje

2010-05-03T13:59:00.000+02:00

včeraj je mali lovrič dobil najbolj kulsko darilo. vložen bodi. je prave velikosti in še z našitkom udi paula frankota. super ideja za vlaganje daril. hvala oh, henry banditki in njeni polomljeni kosmati polovici.

vrtnarka pegula

2010-05-01T20:06:00.001+02:00

kres

2010-04-30T20:39:00.000+02:00

letos bom prvi maj preživela mirno, sproščeno, v krogu družinice in prijateljev. ne bom se udeležila kresovanja. vsekakor pa bom skozi okno kukala in občudovala majhne rdeče pikice po okoliških vaških hribih. in pogrešala vonj čevapčičev ter pleskavic. gužvo in pijančevanja malo manj. imela se bom fajn. na mehkem kavču, ob toplem čaju, pokrita z rumeno deko.

plevel

2010-04-29T21:29:00.006+02:00

potegnila leseno deščico iz predala in nastala je spodnja sličica. enostavna. zajcu ni všeč. meni pa je. saj na koncu itak moja prevlada. že krasi dnevni prostor :-). čeprav razmišljam, da bi jo prestavila v kopalnico.

pridna

2010-04-28T08:54:00.001+02:00

včeraj je bil eden tistih dni, ko me je popadla čistilna mrzlica. no, če sem poštena, mini pospravljalna mrzlica. tokrat je bila na vrsti kopalnica. pa ne mislim na generalno čiščenje ploščic in školjke in banje in tuša in umivalnika. srečo je imela tokrat omara s predalnikoma, v kateri se že kar nekaj let nabirajo na pol odprte tablete in kreme in vlažilni robčki in vložki ter vata in palčke za ušesa, za katere se mi sploh sanjalo ni, da jih imam.

no, zdaj so omara in dva predalnika lično pospravljeni. me prav zanima, za koliko časa.

pegula

2010-04-26T20:58:00.001+02:00

ne vem, zakaj sem se danes spomnila na snežinke. pa tako topel dan je bil. ko sem se prej gledala v ogledalo, nisem mogla verjeti, da so se mi lahko v parih urah sonca pojavile vse pegice na obrazu. spet se začenja letni čas, ko me bo zajc začel klicati pegula :-)

nov look?

2010-04-23T22:37:00.001+02:00

želim spremeniti frizuro. že nekaj let. pa kar ne najdem poguma. zmeraj sem ista. skoraj ista.

bi imela dolge lase. no, to jih že imam. pa še daljše. pa potem enkrat krajše. pa bi šla na temnejšo barvo. kaj pa, če bi se odločila za kaj odbitega?

vrtec

2010-04-23T08:03:00.002+02:00

vampirček ala armstrong

2010-04-21T21:39:00.003+02:00

sploh ne znam opisati občutka, ki sem ga doživela sinoči, ko je mali lovrič naredil prve solo korake, in to v pinkiš pižami. pa čeprav si je za svoj pripomoček izbral kanto za smeti. kar skakala sem od veselja. celo solzica se mi je utrnila nekje v kotičku desnega uka. srce mi je nabijalo kot noro, v rokah sem držala mobič in klicarila vse po vrsti. kot kaka histerična in preponosna mamica, katerih nikoli nisem razumela. zdaj jih.

še dobro, da v najini kuhinjici pod lijakom ni prostora za andrkavr kanto za smeti.

otročje lahko

2010-04-20T21:50:00.000+02:00

že dolgo nisem barvala z vodenkami. in že doooolgo nisem bila na lutkovni predstavi. zato sem si eno pričarala sama. pa prav všeč mi je tale poflaskan videz.

druga runda

2010-04-20T00:33:00.000+02:00

ker ima mala neža že veliko posteljo, ji je prva runda slikanic prekratka. narisala sem ji še nekaj dodatnih zverinic, ki ji jih bo njena mamica urno plastificirala in napopala nad posteljo. mala nežika že zdaj vsak dan pridno obnavlja znanje o živalicah s svojo malo poučno slikanico.

preživeli smo

2010-04-18T23:25:00.001+02:00

pasulj je bil. in pizza ter palačinke za tamale. lepo nas je bilo videti. zabavali smo se. pobrali kar nekaj smeti in pri tem pridno izgubljali kalorije. in jih potem spet pridobili ob topli malici.

tanarboljpridnih sedem otrok se je v naši skupinici več ur sklanjalo nad smetmi. tako so bili simpatični z prevelikimi rokavicami in še enkrat večjimi vrečami v rokah. bravo, bravo!

očistimo se

2010-04-16T14:05:00.003+02:00

jutri se strumno odpravljamo na čistilno akcijo. že ves teden se jo veselim kot majhen otrok. pripravila sem si celo pingo sokce. tiste na slamco. sicer mi je malo smešno, ker sva itak z zajcem že zdaj kot smetarja in na sprehodih sploh ne znava več uživati, ker non stop smeti pobirava. no, jutri pa naj bi očistili slovenijo. mi postojno. da bo spet lepa, zelena. pa še toplo malico naj bi dobili. upam, da bo paštašuta. zmeraj paše, ko jo ješ v naravi. jutri jo bomo sredi postojne. če ne bodo skuhali jote. morda pa bo golaž. tudi mineštre se ne bi branila. pustimo se presenetiti.

proti meni!

2010-04-15T21:38:00.000+02:00

skoraj vsak dan, odkar je v najin dom prihrumel mali lovrič, si zarolamo tole pesem od against me! tako mi je prirasla k srcu, da si ne znam predstavljati začetka dneva brez nje. me napolni z energijo in mi da krila. tako kot una pijača, ki je sicer še nisem pila. takoj, ko zaslišim takte, začnem plesati. tudi mali vampirček. kar poskakuje in vriska. valjda je tudi njemu všeč.

stara sem

2010-04-14T11:37:00.000+02:00

imam miljon peresnic. največ takih domače izdelave. nekatere so še iz osnovne in srednje šole, ko mi jih je še mama šivala. te so bile najboljše. in vse so bile popisane in porisane. in od nobene se ne morem posloviti. pa čeprav se na večini njih že kar nekaj let samo prah nabira. tudi zdaj, ko že skoraj deset let pridno hodim v službo, se v moji torbici vedno najde peresnica. zdaj so malo manj popisane. a so še zmeraj domače izdelave. najljubša je narejena iz starih žametnih hlač. zapira se na ježka. no, pa tudi ruzaki so bili vsi popisani. taki vojaški. ti so bili tanarbuljši. lahko bi uporabila besedo kul, moja sestrična pravi, da je beseda kul kratka in veliko pove. jest pa včasih kdaj raje potegnem po bistršku.

rešimo žabe

2010-04-13T07:55:00.001+02:00

od nekdaj so se mi žabe gnusile. še vedno ne morem gledati dokumentarcev, v katerih nastopajo v glavni vlogi. priznam, da so mi lepe in simpatične samo v otroških knjigah in risankah. a kljub temu sem vsako leto, ko sem bila še aktivna tabornica, stisnila zobe in se udeležila reševalnih akcij: rešimo žabe pred avtomobilskimi gumami. tako smo nadobudni taborniki ponoči žabe pobirali na eni strani ceste v škafe in jih nosili na drugo stran ceste, kjer smo jih izpustili, da so se lahko veselo mrestile v bližnji mlaki. rešili smo jih kar nekaj. s strani žab in krot sem bila vsa polulana in še zmeraj ne morem verjeti, da sem se jih dotikala.

nekoč, davno je tega, sem bila tudi ponosna lastnica etuija za očala, na katerem so bile narisane žabice. imela sem ga najrajši. po spominu sem s svinčnikom kracala po leseni ploščici, ki bo krasila naš mini hodnik.

psa imamo

2010-04-12T14:17:00.000+02:00

ob vrnitvi iz hrvaškega zagorja, kjer je mali lovro zbujal veliko pozornosti – zanj so se zanimali »tako zvani« pajceki, purice, koke in zloglasni kokot – je mali lovro dobil svojega prvega psa. srčno upam, da tudi zadnjega, ker meni se kakcev za malim runotom ne da pobirati (ja, tako naj bi se imenoval za zdaj namišljeni pesek).

čeprav je mali plastidrex z nami manj kot en dan, pozna že kar nekaj ukazov. sedi, lezi, vstani naredi prej, kot bi rekel keks. zdaj ga učimo še dati tačko in narediti preval.

brm brm

2010-04-09T00:21:00.002+02:00

jupi. gremo na podaljšan vikend. saj se tako reče, ne?

sem v totalni gužvi. nimam časa niti za barvanje slikce in retuširanje fotke. in zakaj je temu tako? ker sem danes preživela na avtocesti proti domu štiri ure! pardon. tri ure in oseminštirideset minut. skupaj z malim lovričem. nismo se premaknili. bogi. tako da ob tej uri (točno 0:12 je) še zmeraj pakiram in pripravljam in se tuširam in brijem in pripravljam mleko in... no ja, samo da se bom že jutri namakala :-)

poljski

2010-04-06T22:34:00.000+02:00

zmeraj, ko zagledam mak, si iz njega naredim šopek. če je le možno. vendar veselje ne traja dolgo, saj se cvetovi kar hitro povesijo in odpadejo. saj niti sama ne vem, kaj me tako privlači na njem. močna rdeča barva. ali pa njegova mogočnost, ko se v družbi prijateljev bohotijo na žitnih poljih.

izgubljeni

2010-04-05T22:46:00.003+02:00

večkrat se mi zgodi, da nekaj spravim nekam, kamor bom najprej pogledala, ko bom to stvar rabila. danes sem iskala tisto, kar sem enkrat spravila tja, kamor bom najprej pogledala. in tistega, kar naj bi takoj našla, seveda nisem našla. kako lahko neko stvar zmeraj spravim nekam, kjer jo bom takoj našla tako, da je sploh ne najdem? prečesam celo stanovanje, vse možne škatle, predale, police, pod kavč, celo v pralni stroj sem pogledala. enostavno ne najdem. živo se pa spomnim, da to stvar držim v roki in jo spravim tja, kamor jo bom takoj našla, ko jo bom rabila. no, lovrotovi mini zvončki so tako za sedaj izgubljeni.

brez navdiha

2010-04-03T23:58:00.000+02:00

kuhan pršut – mam. potica – mam. mlada čebula – za zajtrk. francoska solata – nared. jajca – poštrihana. topel kakav – komaj čakam.

kaj naj rečem o letošnjih pirhih? kuhani so na trdo. tudi pisani so. upam le, da bodo zdržali vse te silne plasti barvic za pisanice, temper, flomastrov in čebulnih olupkov. da jim le ne bi prišlo do živega. niso poflaskani ravno tako, kot sem si zamislila, a je nanašanje kakršnih koli črt na jajca kar velik zalogaj. no ja, za letos bodo.

letošnji velikonočni dekoraciji se je pridružil tudi šopek teloha iz trnovskih gozdov.
pa dober tek vsem.

danes bomo ...

2010-04-03T00:48:00.004+02:00

metuljček cekinček, ti potepinček

2010-04-01T23:28:00.002+02:00

naša letošnja namizna velikonočna dekoracija je metuljčasta. še malo, pa bom imela po stanovanju skoraj vse leteče žvali. dolgo vejo z mini storžki sem našla na včerajšnjem sprehodu sredi pločnika. zihr se zdaj kakšna teta drži za glavo, kje jo je zgubila. metuljčki so pa kar iz kolaž papirja.

košarica čaka na soboto, ko bom vanjo položila še tople pirhe. letos jih bom porisavala z barvastimi flomastri. upam, da bo uspelo. pa tudi če ne bo, bomo jajca vseeno snedli.

jajca

2010-04-01T15:28:00.000+02:00

ali tudi ptički barvajo pirhe? mogoče, kdo bi vedu.

les

2010-03-31T18:55:00.000+02:00

les je bil od nekdaj moj najljubši material za čečkanje. sem dobila en kup lesenih ploščic, da spet obudim to strast. komaj čakam večer. ne samo, da dam lovrota spat in se stuširam, ampak tudi zato, da kaj narišem.
da dokažem, da nisem v prvem stavku uporabila kar tako besede od nekdaj, predstavljam risbo na lesu, ki sem jo narisala pred 16 leti. jep, prav sem napisala. tale žirafica je romala z mano v dve študentski sobi in dve najeti stanovanji, zdaj pa že 6 let krasi našo kuhinjo. dobro se drži, glede na to, da je bila narisana s kredo. na enem od taborjenj. mislim, da ob kolpi.

barvaste

2010-03-30T16:51:00.002+02:00

značk nikoli dovolj. to je moj moto. sem jih naročila. in dobila. danes. v najbolj kulski kuverti. od sestrične ninalene. ne smem napisat od te nartabuljše sestrične, ker bodo druge zamerile. je pa vsekakor najvišja od vseh nas. in s ta najdebelejšimi špegli. zdaj moram dobro razmisliti, kam jih bom napopala. drama queen gre na lovričevo jaknico, pa račka gre na lovričev voziček, pa lovro na kolesu gre na njegove supergice, pa ...

lovrič je dobil tudi risbico. joj, kako mu je podoben. bo v okvirju, ki bo na vratih njegove sobice. hm, kje bi se dalo kupit takšno kratko majico? točno tako.

tele ti teletasto

2010-03-28T22:09:00.001+02:00

spet sem malo servetkala. za obdarovanje videtove vide. lušno smo se imeli ta vikend. poleg tega vrča je dobila še šop mačic. sveže nabranih. pa še vsa teljta smo bila tam. in ne, ne mislim na kravje mladiče. teljta smo skupina starih, khm, mladih bab tabornic – čarovnic. tako se je namreč imenovala naša ekipa na vseh taborniških tekmovanjih, na katerih smo se ene z več, druge z malo manj kondicije gonile po hribih in dolinah, vrtačah in njivah, potokih in travnikih. in teh ni bilo malo. tekmovanj mislim. lahko se pohvalim, da smo bile večkratne grčevske državne prvakinje.

joj, kje so že ti brezskrbni časi!

mamamama

2010-03-25T21:24:00.001+01:00

ker je materinski dan in ker me ni bilo doma in predvsem ker je lovrič še mičkenu mičken, sem si sama privoščila en vrč rožic. želim si, da bi bila še naprej tako simpatična mamica, da bi si uspela kaj odpodčit, da bi uspela še kaj več počistit, da bi uspela še kaj več pospravit, še kaj finega skuhat, si boljše zorganizirat čas, se punu stiskat, zabavat in nasmejat lovriča vsak dan in znat zatirat voluharje, pajke, komarje in srebrne ribice. predvsem pa si želim, da bi imela doooooolge, bujne lase in da bi si po stotih letih našla ene dobre kopalke.

želim si

2010-03-24T22:00:00.007+01:00

danes sem si zaželela češenj. tistih sočnih, velikih, mesnatih. vem, vem! nikjer jih ni. sem vse pregledala. prečesala sleherno trgovino. trgovka v eni od trgovin me je debelo pogledala in rekla: gospa, ma, je komaj marec. šmrc.

sem pač optimistka. vseeno pa bom morala na rdeče češnje še malo počakati. in željo po njih nekako odplakniti. vsaj za zdaj. a sem že napisala šmrc?

čivčiv

2010-03-23T23:11:00.000+01:00

končno sem za nekaj uporabila blago, ki sem ga dobila. tokrat sem se lotila izdelave ptičjih gospodičen. na strani dom in stil najdete ogromno zanimivih idej, med drugim tudi tole. osvežitev za naše stanovanje, v katerem se najde kar nekaj kokoši.

tile trije ptički so kar huda konkurenca meni in okrasnim kokicam pri nas. mogoče bi jih morala obesit na vrt. zraven ptičje valilnice. ta je namreč očiščena, pomlad je tukaj. tudi nadstandardne sobe so uspešno končane. tako da, ptički, porodnišnica odpira svoja vrata. pred vhodom pa vas pričakujejo tri mlade simpatične hostese.

zvezde

2010-03-22T19:54:00.001+01:00

lahko sem srečna, da živim v majhnem mestu, kjer se še zmeraj lahko uležem na travo. ali pa na toplo deko. in opazujem zvezde na nebu. iščem veliki voz. in mali voz. se otepam pajkov. pa določam strani neba glede na luno. to delam malo težje odkar ne nosim več ure. se stiskam. v glavnem urim nekatere taborniške veščine. da jih slučajno ne pozabim.

pomlad

2010-03-21T19:48:00.001+01:00

in je prišla. danes. težko pričakovana. sicer je prinesla dž, ampak vseeno. tukaj je!

medolino

2010-03-19T21:02:00.000+01:00

ne spomnim se, da bi imela kot majhna punčka najljubšo igračo. nisem bila otrok, ki bi zbiral plišaste medvedke. rajši sem se igrala s sosedovimi fanti vojno in med dvema ognjema.

pa kakšna maša je tudi padla. mmmmm, kako so bili fini ostanki hostij iz sosednjega samostana. nuna petra jih je zmeraj z veseljem odstopila. tiste frišne ob sobotah so bile najboljše. ker so bile še toplo pečene, pripravljene za nedeljsko mašo. če prav pomislim, se sploh nismo igrali maše ampak samo tisti del, ko dobiš hostijo. da smo bili siti med vojnami :-)

končno barve

2010-03-18T22:47:00.000+01:00

danes sem opazila popke na drevesih. na brezah. te sem skozi okno naspotala iz kavča, na katerem sem ležala. in kasneje na sprehodu. neka tako drobna stvar zmeraj napolni telo z energijo. vsaj meni.
rada imam menjave letnih časov. veselim se vsakega posebej. tudi zime. trenutno se veselim barv. in ležanja na travi. in nošenja termovelurjev. dolgih sprehodov po gozdu. proti javornikom. na mačkovc. pa na nanos. po ti strmi poti.

bambola

2010-03-17T22:03:00.001+01:00

jej. sem dobila darilo. iz daljnje južnoafriške republike. od tam, kjer je lepo. od tam, kjer je polona cele tri tedne uživala. se potapljala. fino jedla. ah ...
tale bambola že krasi mojo sobo. in me opominja, kaj vse še moram raziskati. aja, pa kako seksi spodnje hlače ima. iz prave sintetike. zula ji bo ime.
danes je težko dati dobro darilo. vsi preveč hitimo. če bi blo po zajčevo, bi ukinil rojstnodnevno obdarovanje. obisk naj bi bil že sam po sebi smrkastično darilo. upam, da mu ojo tega ne bo zameril vsakega 11. julija.
in odsmrkala sem spat ...

po sončnem dnevu

2010-03-16T19:21:00.000+01:00

sem si privoščila eno dozo barv. ma ne samo na sliki. tudi v omari. sem se odločila, da naredim konec sami črnini. res, da te zoža in nadvse posuši, te pa tudi postara in pobledi. projekt uspel v športnem delu garderobe. služben del me še čaka. in to bo šele izziv.

enostavno

2010-03-15T20:44:00.004+01:00

servietna tehnika je nadvse hitra in enostavna. še pred dvajsetimi minutami je bilo spodnje ogledalo golo, zdaj pa je pripravljeno za obdarovanje male banditke eve. največji problem je bilo po stanovanju najti kakršne koli potiskane papirnate prtičke. nekaj sem pa le uspela skombinirati.

vsekakor moram po nakupih. pozna kdo kakšno trgovino, kjer prodajajo odbite prtičke?

sreča

2010-03-14T18:31:00.003+01:00

po dolgem času sem gledala zanimivo oddajo. slovensko. o pajkih, ki si jih ljudje prpopajo na fasade hiš. po pravici povem, da nikoli nisem vedela, zakaj. pa še všečno ni. vsaj meni.

če vidiš zvečer pajka, ti prinese srečo. baje. zakaj jih potem lovimo in fentamo? predvsem suhe južne so kar srhljive. jest ne morem ubiti pajka. zmeraj ga raje odnesem ven oziroma pokličem zajca na pomoč. malo sem pa le vraževerna :-)

čuden dan

2010-03-12T20:29:00.011+01:00

danes sem se počutila osamljeno. sredi norišnice. brez energije. za v smeti.

tguk vs. ttts

2010-03-12T00:04:00.003+01:00

deset let nazaj sem bila na koncertu the get up kids v močvari v zagrebu. 23. 5. 2000, če smo natančni. kmalu potem so razpadli. sedaj na srečo vseh nas spet igrajo. koncert je bil eden boljših. pa verjemite, da sem bila na mnogih.

skrito sem upala, da bodo tudi moji otroci poslušali podobno muziko kot jaz. nisem pa vedela, da se bo to zgodilo tako kmalu. že pri osmih mesecih mali lovrič uživa in čeblja ob poslušanju otroškega roka. pevec skupine je namreč posnel pesmi za tamale vampirčke. z bendom the terrible twos.

z muziko kužimo tudi druge mičkne zmajčke. si že prav predstavljam, kako se frgolinčki sukajo ob ritmih old man millerja. na lovričevem prvem rojstnem dnevu.

spokojno

2010-03-10T23:25:00.011+01:00

res je, da komaj čakam pomlad, ampak danes me je pa sneg očaral. burja malo manj. ker naju je pamet zapustila že zdavnaj – morda je kje v mknž-ju – sva se šla z zajcem enega najinih priljubljenih športov: prebijanje z vozičkom čez kupe snega ob začudenih pogledih sosedov v toplih domovih. tokrat smo rinli do trgovine.

zaščitili smo se primerno vremenu in orali po snežnih zametih. in pri nas so zameti res zameti. brilo je, sneg je naletaval ko zmešan, z zajcem pa sva se smejala, da sva danes najbrž edina pešca v vsej postojni. spotoma smo se usidrali v prazno kavarnico in opazovali sneg. skozi ogromno stekleno okno. tako spokojno je snežilo, da sem komaj čakala večer, da narišem snežinke.
prejle je nehalo snežiti. sneg pa ostaja ...

gu gu

2010-03-10T09:53:00.002+01:00

mali lovrič se je začel v nedogled pogovarjati. z nalepko, ki se je po nesreči napopala na tla. pa sem mu jih nalepilia še več. kar direkt na laminat. po celem stanovanju. tako se bo lahko pogovarjal na vsakem koraku. eee, plazkoraku.

krompastično

2010-03-08T21:03:00.001+01:00

ja, tudi tega sem se lotila. postajam prava gospodinja. še malo, pa bom začela kuhati preobilna nedeljska kosila. kaj je to? nekaj finega. krompirjeva pogača.

ostal je samo tale košček. pa vam že kar takoj povem, da jutra ne bo dočakal :-)

pečenja pogače sem se otepala kar nekaj časa. ma mi ni žal, da sem jo končno naredila. sestavine sem počasi vmešala, gnetla sem jo z ljubeznijo, jo pokrila, dala vzhajat na radiator, jo hodila gledat,... ma se hecam. vse sestavine sem zmetala v eno skledo, kvas in maslo odrezala od oka, vodo zlila kar izpod pipe. ma boljša ne bi mogla ratat, vam povem.

še en praznik

2010-03-07T21:28:00.027+01:00

evo, babe. rwžce samu za vas.

pa zajc vsem želi čim manj menstruacijskih krčev. jaz se želji pridružujem :-)

amarillo que te quiero amarillo

2010-03-06T23:34:00.002+01:00

komaj marec je, trgovine pa so že polne velikonočnih pirhov. sploh ne moreš mimo lesenih, keramičnih, pletenih, stiroporastih kokoši. pa mimo lesenih, keramičnih, pletenih, stiroporastih in čokoladnih jajc. pa mimo pisanih nalepk. za pirhe seveda. in mimo barv. in jajčastih in kokošastih obeskov.

da ne bo pomote. velika noč je moj najljubši praznik. barvanje jajc. po stari tradiciji z raztrganimi najlonkami in čebulo. z rožicami. in plevelom. pa vsakoletni družinski zajtrk doma. pirhi, pa mladi luk, pa kuhan pršut, pa francoska, pa topel kakav, pa sladek kruh. mmmmmmmmm. komaj čakam! kdaj je že letos velika noč?

gušt

2010-03-04T23:05:00.003+01:00

bila spet v ljubljani. in si kupila novo skicirko. prsti so mi kar zaplesali po njej. no, po svinčniku, ta pa po papirju.

in nastalo je že nekaj risbic.

rada rišem živali. mogoče zato, ker ljudi ne znam :-) zdaj se moram samo še naučiti vse to narisati/prerisati v ilustrator. potem lahko izdam svojo prvo pegula slikanico. namenjena bo otrokom. in meni.

el mafin from zi dirti oven

2010-03-03T22:08:00.001+01:00

današnji dan je bil prava norišnica.

vstali. pojedli zajtrk. šli na sprehod. vrtec. kavica. obisk (drekec pekec). šli plačat mobitel. se tepli z burjo. kupili vitamine in železo. domov. kosilo. se spokali v avto. AC. LJ. plavanje. prvo tunkanje. jok. lovro omagal v lupinci. avto. tortica. kavica. spet v avtu. AC. lovro tečka. miritev s petjem. pozno domov. večerja. umivanje. pižama. kobacanje. dinozavrčki. cartanje. lovro zakinkal kot krof.
najlepši del dneva?

mafini, ki sva jih dobila v LJ. en je bil obgriznjen. al ga je kuhar al pa mava podgano v avtu.

ves dan je bilo kot na formuli. zdaj se bom usedla, prekrižala noge in pozobala mafin kot miška.